Svetovalne vsebine

Ustanovitev društva

Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno (obstaja možnost pridobivanja sredstev iz nekaterih dejavnosti društva, vendar dobička ni dovoljeno deliti med člane) združenje fizičnih oseb, ki se povezujejo zaradi skupnih interesov.

Član društva lahko postane vsakdo, ki izpolnjuje vnaprej določene pogoje v temeljnem aktu.

Ustanovijo ga lahko najmanj tri polnoletne osebe, ki na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi društva in statut društva. Med ustanovitelji društva je lahko tudi tuj državljan, ki ima v Republiki Sloveniji stalno ali začasno prebivališče več kot eno leto.

Postopek ustanovitve

Za ustanovitev društva je potrebno podati zahtevo za registracijo društva na upravni enoti (obrazec se dobi na upravni enoti, prav tako kot položnico za takso upravne enote, ki znaša 24,83 EUR) na območju katere bo sedež društva.

Zahtevi je potrebno priložiti:

• zapisnik ustanovnega zbora, ki mora vsebovati kraj in čas ustanovnega občnega zbora, dokaz o navzočnosti vsaj treh ustanoviteljev, sklep o ustanovitvi društva, sklep o sprejemu statuta, sklep o izvolitvi organov. Zapisnik mora podpisati zapisnikar ter dva overitelja,
• dva izvoda statuta društva,
• seznam ustanoviteljev z osebnimi podatki (osebno ime, rojstni datum, državljanstvo in naslov stalnega bivališča),
• pri notarju overjene podpise ustanoviteljev (strošek znaša približno 7,50 EUR),
• osebne podatke zastopnika društva.

Z izdajo odločbe upravnega organa o registraciji postane društvo pravna oseba. Upravni organ je dolžan izdati odločbo v enem mesecu.

Organi društva

Organi društva so lahko:

• predsednik, ki zastopa društvo v pravnem prometu, izvoli pa ga običajno občni zbor za dobo določeno v statutu. Prvega predsednika se izvoli na ustanovnem zboru,
• občni zbor, ki ga sestavljajo vsi člani društva. Naloge zbora so ponavadi sprejemanje statuta in njegovih sprememb, izvolitev predsednika in ostalih organov, odobritev finančnega načrta ter sprejemanje vseh ostalih temeljnih odločitev,
• upravni odbor, ki je izvršilni organ in opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela ter vodi delo društva med dvema občnima zboroma po programu in sklepih sprejetih na občnem zboru,
• častno razsodišče, ki vodi disciplinski postopek, ugotavlja disciplinske kršitve in izreka disciplinske ukrepe v skladu z disciplinskim pravilnikom,
• nadzorni odbor, ki spremlja delo upravnega odbora in drugih organov društva ter opravlja nadzor nad finančno materialnim poslovanjem društva.

Društvo ima ponavadi tudi:

• tajnika, ki skrbi za opravljanje strokovno tehničnega in administrativnega dela ter za koordinacijo med organi društva,
• blagajnika, ki vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančno materialnem poslovanju, ki ga sprejme upravni odbor v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi ter statutom.

Društvo mora nujno imeti občni zbor, kot najvišji organ in osebo za zastopanje – predsednika društva.
Ostale organe je smotrno oblikovati, kadar ima društvo večje število članov. Primerno pa je opredeliti pristojnosti vseh organov že ob ustanavljanju, čeprav se jih morda ne konstituira takoj ob začetku delovanja društva.
Organi so lahko poimenovani tudi drugače, vendar mora biti njihova funkcija taka, kot je opredeljeno zgoraj (npr. občni zbor/skupščina, tajnik/sekretar).

Akti društva

Najpomembneši akt je statut, ki mora vsebovati določbe o namenu in ciljih društva, ime in sedež društva, vstop in izstop članov, določbe o organih društva (pristojnosti, sestava, mandat…), pravice in dolžnosti članov, finaciranje, prenehanje…

Posamezni organi društva lahko sprejemajo še druge interne akte o svojem delovanju in poslovanju.