Nikoli si nisem mislil, da bi mi bile nekoč brošure tako všeč, kot so mi danes. Moje čisto pravo srečanje z brošurami pa je bilo v osnovni šoli. Tega se prav natančno spomnim, kot da bi bilo to včeraj. Pri enem predmetu, točno se ne spomnim katerem, smo dobili izziv, oziroma nalogo, da naredimo svojo brošuro. Izbrati smo si morali neko občino, ter jo nato v roku kakšnega tedna predstaviti na način, da vse potrebne reči zapišemo na brošuro. Takrat sem si tako nekaj izbral in se lotil dela, vendar iskreno povedano nisem bil čisto prepričan, čemu so brošure tako uporabne. Zdelo se mi je namreč, da obstaja ogromno boljših načinov, kako lahko nekaj predstaviš.

Nekaj časa nazaj pa se je vse spremenilo. Začel sem namreč opažati, da se brošure v bistvu pojavljajo vse okoli nas. Kamorkoli sem se namreč odpravil, sem skoraj vedno naletel na kakšno brošuro. Najbolj pa mi bo v spominu ostalo to, ko sem se s punco odpravil v nek muzej. Tam sva že na vhodu dobila ustrezno brošuro, na kateri je natančno pisalo, kaj si ogledujeva in vrsti red pregleda. Sicer se to samo po sebi ne sliši kot nekaj posebnega, vendar čar je bil v nečem drugem. Zelo mi je bilo namreč všeč, kako je bila brošura porazdeljena, oziroma formatirana. Vsakič, ko si odprl novo stran, te je čakala točno tista reč, katero si gledal. Na nek način je torej ta brošura ustvarila plan, kako si moraš ogledovati stvari, torej v katerem vrstnem redu. Tako si lahko bil prepričan, da boš videl vse in ob pravem času. Poleg tega pa je bila gor še dodatna razlaga. 

To pa je bil samo en primer za to, kje so mi kakšne brošure prišle prav. Če sem si torej včasih mislil, da te niso najbolj uporabne, danes na te gledam čisto drugačne. Te so kot nek mini priročni kali vodič, ki ga lahko daš v žep.