Ko sem praznovala svoj rojstni dan, sem si res želela, da bo popoln. Na čisto nobeno malenkost nisem želela pozabiti. Natančno sem vedela, kako želim, da moja zabava izpade, in kaj želim imeti. Upala sem, da ne bo šlo nič narobe, a se je na koncu seveda nekaj zalomilo. Kupila sem čisto vse, kar sem potrebovala, in začela pripravljati prostor, kjer sem praznovala svoj rojstni dan.

Vsi, ki so bili povabljeni, so potrdili prihod, kar je pomenilo, da bo ljudi res veliko. To mi je bilo zelo všeč, saj sem želela praznovati z vsemi. Na dan mojega rojstnega dne pa sem ugotovila, da sem nekaj res pozabila. Res ne vem, kako mi je uspelo na to pomisliti šele takrat. Časa, da bi še enkrat šla v trgovino in kupila manjkajočo stvar, preprosto ni bilo. Pozabila sem serviete.

Serviete so res pomembne, še posebej zato, ker sem imela zelo veliko hrane.

Vsem sem povedala, da sem serviete pozabila, in zato sem bila res jezna sama nase. Rekli so, da se brez veze obremenjujem, a jaz sem se vseeno. Želela sem si popolno praznovanje in zdelo se mi je, kot da tega nisem dosegla. Ljudje so morali iti umit roke v kopalnico, ko so končali jesti, in prav zato mi je bilo vse skupaj popolnoma odveč. Če bi imela serviete, bi si lahko preprosto obrisali roke in nadaljevali s pogovorom oziroma s tistim, kar so počeli. Res mi ni jasno, kako sem lahko pozabila kaj takega, saj sem bila na oddelku z različnimi plastičnimi krožniki in vilicami. Tam so bile seveda tudi serviete, a ne vem, kako sem jih lahko spregledala. Za naslednje praznovanje si bom pripravila kontrolni seznam in poskrbela, da bodo serviete vedno med prvimi stvarmi na njem.