Ker sem bila trenutno nezaposlena, sem iskala stalno zaposlitev in jo tudi našla. Tako sem začela delati v pisarni, kot pomočnica direktorju. Pisarna je bila majhna, na oknih so bile lamelne zavese in prijetno urejena. Bila sem presenečena, kako lepo lahko izgleda majhna pisarna. V njej sem se počutila prav prijetno in vsak dan sem hodila delat z veseljem, dokler se niso pokvarile lamelne zavese in je nastal problem.

Zakaj problem?

No, tukaj pa se začne, ko sem kot začetni delavec težko direktorja kaj prosila. Tako sem upala, da bo sam videl, da so se lamelne zavese pokvarile, ampak tega žal ni videl. Tako sem zbirala pogum, da mu to povem, ker so moji dnevi od takrat v pisarni bili naporni, ker mi je svetilo na mizo sonce, tako sem svoje delo zelo težko opravljala. Končno sem se odločila, da stopim do direktorja in mu povem, da so se lamelne zavese pokvarile in da bi jih bilo treba popraviti, ker tako ne morem delati. 

Direktor je bil presenečen, da so se lamelne zavese tako hitro pokvarile, kajti ni bilo tako daleč nazaj, da so jih prišli montirat. Tako je poklical monterje in jim povedal, kaj se je zgodilo. Tako so prišli lamelne zavese popravit zastonj, ker je res to bila njihova napaka. 

Jaz pa sem tako dolgo čakala, da sem mu to povedala. Samo da imam jaz lamelne zavese popravljene in lahko spet normalno delam, da me ne moti sonce. 

Z svojo službo sem zadovoljna, končno delam delo, ki me veseli in sem pomočnica direktorju, ki me spoštuje. Tako imam svoj mir, moram narediti svoje delo. 

Ja, lamelne zavese v pisarnah pa so sigurno bistvenega pomena, da vsi lažje delamo in da nas svetloba ne ovira.