Ker sem bila ena izmed učiteljic, ki je spremljala otroke v šolo v naravi, sem videla marsikaj in lahko rečem, da te otroci tudi kaj naučijo. Ob prihodu v sobe je bila na vrsti posteljnina, ker so si otroci morali samo obleči odejo in vzglavnik. Že na začetku sem vedela, da bodo eni imeli težave, drugi spet ne. Tako sem šla po vseh sobah, da sem videla, kaj pravzaprav se dogaja. Moram reči, da so punce  vedno bolj pridne kot pa fantje, tako je posteljnina pri fantih bila še vedno zložena na postelji, punce pa so že trudile, da bi jo oblekle. 

Pri nekaterih se res vidi, da morajo doma delati, spet pri drugih se vidi, da teh stvari ne počnejo. Tako sem nekaterim pomagala, če sem videla, da jim posteljnina dela težave. 

Ko pa sem prišla v fantovske sobe, pa je bilo veselo. Le en fant je imel posteljo pripravljeno, vsi drugi pa so samo opazovali in niso naredili prav nič. Zanimiv mi je bil en fant, ki ni znal obleči svoje odeje in je prosil tega fanta, naj mu obleče on in tako naredil svojo nalogo. Očitno se je znašel. 

Ko so fantje mislili, da bom jaz vzela njihovo posteljnino in jim oblekla odeje in vzglavnike, so se zmotili. Tako sem ostala z njimi in skupaj smo oblačili odeje in vzglavnike. Že dolgo se otroci in jaz nismo tako nasmejali pri igrah, kot pa smo se tukaj. 

Pa nam je le uspelo. Vsi so se potrdili in oblekli svoje odeje in vzglavnike, posteljnina je tako bila rešena. 

Ko smo šli domov, pa je posteljnina pri puncah bila lepo zložena, pri fantih pa nametana v kovčke. To so naši otroci danes, oni ne bi delali prav nič, naj vse naredi mama, oni pa bi se samo igrali.